Ananasovo Tallow Balm: Kaj se zgodi, ko mažeš govejo mast na obraz

Ok, ne bom lagal. Ko sem prvič slišal za to stvar, sem mislil, da se norčujejo. Goveja mast? Za obraz? To je bilo nekje novembra, deževalo je tisto nadležno, mrzlo pršenje, in moje roke so bile tako suhe, da so pokale. Kot da imam zemljo namesto kože. Nekje na Etsyju sem naletel na to stvar, "Stepni balzam z ananasom", narejeno v Franciji iz govejega loja od travniških goved. In sem pomislil... zakaj ne. Bilo je tisto obupno zimsko stanje, ko poskusiš vse, od tistih debelih, belih krem iz lekarn, ki dišijo po bolnišnici, do tistih fancy stvari za 40 evrov, ki naredijo samo masten madež. Pa sem naročil.

Pride v lepi, majhni kozarček. Odprem. Diši. Po ananasu. Resnično. Ne kot tisti umetni bonboni, ampak bolj... no, ananas. Malo poletno. Čudno, ker zunaj je bilo 3 stopinje in megla. Tekstura je bila... no, vtepana. Kot zelo gosta, a lahka krema. Malo maščobna, a ne gniloba. Samo... maščobna. Takoj sem pomislil na babico. Ne na mojo, ampak na splošno babičino modrost. Vedno je imela kakšno domačo mast pri roki. Za vse. In začel sem brati. In tukaj je, kjer se zgodba obrne.

Zakaj bi kdaj položil govejo mast na svoj obraz

Spoštujem, če se ti zdaj obrača želodec. Mene tudi. Ampak potem sem naletel na to znanstveno stvar – naš naravni sebum, to je tista oljnata stvar, ki jo koža proizvaja, je zelo, zelo podobna sestavi živalskih maščob. Predvsem tisti od živali, ki se pasejo na travi. Torej, ta balzam iz travniškega govedjega loja, ko ga daš na kožo, koža ne reče "uj, tuja snov". Reče bolj "o, hej, to poznam, to je kot moja lastna stvar, samo boljša različica". In to absorbira. Globoko. Ne ostane lepljiv sloj na vrhu, kot tiste vodene kreme iz plastike. To gre noter. In koža ga uporabi za popravilo tega suhega, pokanega zidu.

To ni neka nova, modna stvar. To je stara stvar. Zelo stara. Ljudje so to uporabljali stoletja. Za rane, za kožo, za vse. Potem smo prišli do petrokemije in plastike in vsega v tubah in smo pozabili. Moja babica je imela vedno posodo z domačim maslom in svinjsko mastjo v kleti. Za vse. Jaz sem se temu smejal. Zdaj pa... zdaj razumem. Ni čarovnija. Je samo... logika. Koža je živa. Potrebuje hrano. Pravo hrano. Ne polisorbat 67 in parfume. Potrebuje maščobe, ki jih razume. Čakaj, kje sem bil... ja, s tem balzamom.

Kaj ta ananasova krema zares naredi

Torej, prvi teden. Še vedno skeptičen. Mazal sem po rokah. Po komolcih, ki so bili kot brusni papir. Po licih, ki so bila napeta od mraza in vetra. In... nič. No, ne nič. Nič slabega. Nič zamašitve por, nič ogabnih mozoljev. Samo... mehko. Res mehko. Ne "kot otroška rit" mehko, ker to je čuden opis. Samo... ugodno. Koža ni bila več napeta. Ni ščemela. Po kakšnem tednu, dnevu, ne spomnim se več, je bilo pač enega jutra, ko sem se dotaknil lica in pomislil: "Huh. Gladko." Kot da je koža spet svoja. Ne tuja, suha skorja.

In potem so se začeli pojavljati drugi učinki. Suhi luskasti madeži na podlakti, ki so bili tam že od nekdaj, so se začeli umirjati. Ne izgubljati, ampak umirjati. Manj rdeči. Manj srbeči. Moje roke, ki so pokale med prsti, so se prenehale. Resnično. Samo prenehale so pokati. To je bil najbolj očiten znak. Nič več bolečin, ko sem raztegnil prste. To je bil december. Jaz pa z ananasovo dišečo govejo mastjo na rokah. Smešno. Ampak delujoče.

Moja koža po nekaj tednih tega eksperimenta

Zdaj je januar. Uporabljam še vedno. Ne vsak dan, ker sem len. Ampak ko se spomnim. Ko je zunaj hud mraz ali ko se počutim, da se koža napne. Vzamem malo. Še vedno diši po ananasu, kar je še vedno neumno zabavno sredi zime. Spominja me na poletje. Na dopust. Ne vem zakaj, ampak deluje. Vozim se v službo ob 7 zjutraj, temno je, mrzlo je, jaz pa dišim po tropskem sadju. Dobra šala.

Ampak resnični rezultat? Koža je mirna. To je najboljša beseda. Ni razburjena. Ni suha, ni mastna, samo... mirna. Kot dobro nahranjen otrok po jedi. Ne joče, ne razsaja. Samo je. In zame, s temi rokami, ki so delale vse življenje, to ni majhna stvar. To je velika stvar. Kupil sem še en kozarček. Dal sem ga mami za božič. Sprva se je čudno zazrla vanj. "To je goveja maščoba?" Ja, mam. Poskusi. Zdaj mi pošilja SMS-e, da so ji kolena končno mehka. Hvala bogu za to.

Hitra vprašanja, ki mi jih ljudje zastavljajo

Je goveja mast dobra za obraz? Ja, čudno kot se sliši, je. Ker je zelo podobna maščobam, ki jih že ima naša koža. Tako da jo koža prepozna in absorbira, namesto da bi jo odbila. Ni za vsakogar, ampak za suho, razdraženo ali pokajočo kožo je lahko odlična. Ni čarovnija, je samo dobra, stara hrana za kožo.

Ali tallow balm zamaši pore? Pri meni ne. Pravzaprav se zdi, da se bolje absorbira kot veliko krem na vodni osnovi, ki ostanejo lepljive na površju. Ključ je verjetno v tem, da je iz travniškega goveda in dobro prečiščena. Če imaš zelo mastno kožo, morda ne bi bil prvi izbor, ampak za normalno do suho – pri meni ni povzročil zamašitve ali mozoljev.

Po čem diši ta ananasov balzam? Po ananasu. Resnično. Ne preveč sladko, ne umetno. Samo... ananasovo. Malo sveže, malo sadno. Če sovražiš ananas, verjetno obstajajo drugi vonji. Meni je všeč, ker je nepričakovan sredi zime. Dá mi tisto poletno, dopustniško razpoloženje za trenutek. Kar je veliko, ko zunaj sneži.

No, to je to. Moja čudna, majhna skrivnost za zimo. Če ti koža poka, srbi ali se samo počuti nesrečno, in si že poskusil vse iz drogerije... no, mogoče je vredno poskusiti to staromodno stvar. Jaz sem svojega dobil v neki majhni, lepi Etsy trgovini. Uporabljam ga še zdaj. In ko bo kozarček prazen, bom naročil novega. Preprosto deluje. Ne vem, kaj naj še rečem.